torek, 20. september 2011

Kaj sploh je vernakularna arhitektura?

Vernakularna arhitektura[1] je najbolj tradicionalna in najpogosteje uporabljena arhitektura. Kljub temu je bila stoletja prezrta ter obravnavana kot manj vredna, čeprav smo v njej živeli ali pa jo vsakodnevno uporabljali, saj je devetdeset odstotkov svetovne arhitekture vernakularne.



Vernakularno arhitekturo je zidal preprost človek, ki se ni učil v šolah, ampak skozi dediščino in prek izkušenj. Ta človek morda res ni bil formalno šolan, bil pa je vešč marsikaterih opravil in uporabe domačih, razpoložljivih materialov. Živel je v skladju z naravo, ki jo je preoblikoval po svojih potrebah, vendar le do te mere, kolikor je narava dopuščala. Skozi generacije je izpopolnil  svoje znanje in izboljšal rešitve, ki so izjemno učinkovite, saj je bil snovalec teh rešitev od njih življenjsko odvisen. Če ni upošteval zakonitosti narave, se je lahko zgodilo, da je bilo to zanj usodno. Učil se je na izkušnjah ter tako izdelal rešitve, ki so bile ekonomične, ekološke in naravne. Tem kategorijam je zadostil z upoštevanjem naravnih danosti, kar se vidi skozi uporabo dostopnih materialov, ki jih ni bilo potrebno uvažati in se v svojem domačem okolju najbolje obnesejo. Upošteval je tudi naravne procese in socialno okolje, saj je moral poskrbeti za ugodne razmere zase in za svojo družino. Nastala arhitektura je tako seštevek vseh naravnih in družbenih pogojev, ki so upoštevani v vsakem detajlu in krajini sami, saj so se že najmanjši posegi seštevali v največje možne učinke, pa če so bili ti dobri ali slabi. Taka arhitektura je nastajala iz nujnosti po preživetju in je skozi te neizprosne pogoje prišla do najboljših rešitev, ki bi jih lahko aplicirali na današnji čas in tako povečali kvaliteto bivanja. 



Kljub kvaliteti je bila vernakularna arhitektura veliko časa zapostavljena. V zadnjem času pa ji pripisujemo vedno večji pomen in vlogo, ker se arhitekti zaradi prevelike energijske porabe v gradbeništvu, vračajo k »zelenemu« oblikovanju. Profesor in arhitekt Borut Juvanec trdi, da je bistvo dobre arhitekture, da je videti manjša, kot je v resnici, in da postane del narave, v kateri je postavljena, ter da ne izstopa in predvsem, da preživi skozi čas. (vir: www.pomurski-sejem.si/slo-press/2010/megra09.htm 16. 11. 2011)



Danes se znanja vernakularne arhitekture ponovno pojavljajo kot možna rešitev okoljskih težav, ki smo si jih nakopali s preveliko težnjo k hitremu razvoju. Našim prednikom je bilo veliko bolj jasno, kako se prilagajati okoljskim spremembam. Danes za razliko od njih eksperimentiramo z nepreizkušenimi alternativami, katerih rezultat je negotov. Si kaj takega res lahko privoščimo? V času, ko nas skrbi za trajnostni razvoj planeta, ko je velik problem onesnaženost in ko nam narava obrača hrbet, ker je ne upoštevamo, so taki eksperimenti popolni nesmisel, saj bi večino težav lahko rešili že, če bi se zopet obrnili k vernikularni arhitekturi, kot znanju, ki je zmoglo uskladiti okolje in potrebo po kvalitetnem bivalnem okolju.


Vernakularna arhitektura v veliki večini tvori tudi slovenski prostor in kulturne krajine znotraj njega. V Sloveniji ni enotne vernakularne kulture, ker so si tudi področja geografsko pa tudi drugače zelo različna. Tako je arhitektura Krasa le ena izmed vernakularnih arhitektur pri nas.


[1] Vernakularno arhitekturo so nekdaj imenovali tudi ljudska ali anonimna arhitektura. Ampak ta izraza nimata enakega pomena. Ljudska arhitektura ni vedno plod ljudstva, niti ni vedno namenjena ljudstvu. Pri nekaterih vernakularnih objektih je graditelj znan, zato ne moremo reči, da je anonimna. Izraza domačinska ali domorodska pa danes ne moremo več uporabiti.
vir: Juvanec, B. (2009). ARHITEKTURA SLOVENIJE 1: Vernakularna arhitektura, alpski del. UL Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.

Delčke verankularne arhiekture so v svoja dela zajeli vsi udeleženci natečaja
.

 
Erik: Vhod, 8. razred, OŠ dr. B. Magajne Divača

 
Tilen: Kraški vodnjak, 8. razred, OŠ A. Šibelja-Stjenka Komen

 
Urša: Kolona, okno, 4. razred, PŠ Štanjel

Ni komentarjev:

Objavite komentar