STARE KRAŠKE IGRE

Stare kraške igre so pogosto zanemarjen, ampak zelo bogat del kraške dediščine, zato smo se po dolgem poletnem oddihu odločili, da vam predsatvimo nekatere izmed njih.

Desetletja nazaj so bili otroci na Krasu primorani svojo igro prilagajati delu na domači kmetiji in naravnim danostim. Nastal je velik nabor iger, ki se glede na ljudsko izročilo kažejo v mnogih različicah. Te so odvisne od vasi, gmajne ali dosegljivega materiala. Igre so večinoma preproste in temeljijo na otroški iznajdljivosti ter preizkušanju različnih sposobnosti.

Prek ustnega izročila in zgodbic iz preteklosti sem se seznanila z naslednjimi izmed mnogih iger: 

·         »ključ za juganje«; pri tej igrici so bili otroci tako »proizvajalci« kot kasneje uporabniki. »Ključ za juganje« so naredili tako, da so močnejše drevo v obliki črke V razžagali tako, da so dobili kos v obliki številke ena. Tega so obesili čez močno vejo na drevesu in se obešali na ključ ter tako zibali. Obe veji sta morali biti dovolj močni, ključ pa tudi dovolj dolg, da so se po njem lahko gugali, ne da bi se prekucnil čez nosilno vejo. Zibanje so si olajšali tako, da so na strani, na kateri so se zibali, spodaj dodali prečno deščico, na kateri so lahko stali ali pa sedeli. Deščico so običajno pritrdili z žico, kar je pogosto privedlo do strganih hlač;

Shema »ključa za juganje«

·         klin ali klen; za igro potrebujemo klin iz lesa, podlago iz zemlje ter žepne nožke. Igralci najprej izvedejo igro z nožem, tako da žepni nož razprejo, špico rezila v smeri navzdol položijo na zapestje (tako, da se nož s konico dotika kože na zgornji strani zapestja) in nož spustijo tako, da se prekucne prek zapestja, pade in zarije v zemljo. Postopek ponovijo na zapestju, komolcu in ramah obeh rok. Kdor prvi izvede uspešno serijo, izdela klin iz lesa, ki mora biti dolg toliko prstov, kot je igralcev (npr. štirje igralci – klin dolg štiri prste). Zmagovalec prvega dela igre klin z metom zabije v zemljo ter ga nato še udari z ročajem nožka (tega drži za konico rezila). Število udarcev je zopet enako številu tekmovalcev. Igralec, ki je najmanj uspešen pri prvem delu igre z nožki, mora z zobmi klin potegniti iz zemlje. Pri tem si ne sme pomagati z rokami.

·         »svinja«; za igro potrebujemo kartonsko škatlo, palico za vsakega igralca ter luknjo za vse igralce razen enega (luknja mora biti dovolj velika, da lahko vanjo vtaknemo palico ter da lahko vanjo pade škatla). Igra precej spominja na hokej. Igralec, ki nima luknje, vodi kartonsko škatlo »svinjo« po igrišču in skuša drugim igralcem dati gol ali prevzeti luknjo. Za gol velja, če škatla pade v luknjo, prevzem luknje pa je mogoč tako, da igralec, ki vodi svinjo, svojo palico postavi v luknjo, v kateri ni palice (to je mogoče takrat, ko igralec z luknjo palico uporablja, da se obrani gola);

Shema igre »svinja« s tremi igralci.

·         gradnja pastirskih hišic; čeprav danes na pastirske hiške gledamo kot na uporaben element v okolju, kot zaščito pastirjev ob hudi uri, so bile tudi te del njihove igre. Gradili so jih v obilici kamna, kot prostore za igro, zaklon, pa tudi zaradi potrebe, da sami soustvarjajo prostor. S pastirskimi hišicami so se zamotili in igrali v daljših časovnih obdobjih, saj je bilo na njih vedno potrebno kaj popraviti ali dozidati. Pastirske hiške lahko danes obravnavamo kot najboljši primer izkušenjskega učenja, ki pri akterjih gradnje pusti neponovljive izkušnje v obliki učenja z napakami. Te so sami popravljali in se na tak način učili ter si naučeno še toliko bolj zapomnili, ker so to dejansko doživeli. Take izkušnje so bile zanje morda vsakdanje, današnji mladini pa jih drastično primanjkuje;

Pastirske hiške so imele tudi uporabno funkcijo, kot zavetje ob nevihti.

·         ristanc ali »čotlca«; igro poznamo v več različicah, aktualna je še danes, predvsem pa je to igra deklic. Tu igralke narišejo različne mreže iz kvadratov, ki jih oštevilčijo. Igro začnejo tako, da vržejo kamen na najnižjo številko, do njega priskakljajo z eno nogo, kamen vržejo na naslednjo številko in tako dalje. Za napako se šteje, če kamna ne vržejo na želeno polje, stopijo na črto, izgubijo ravnotežje itd. Zmagovalka je tista, ki prva preskače vsa polja.

Ristanc je še danes priljubljena igra med dekleti. Fotografija je nastala na športnem igrišču v Križu februarja 2011.

Sedem in več desetletij nazaj igra skrivanja med otroki ni bila priljubljena, ker so bili skromno obuti ali celo bosi. Pri taki igri so bile pogoste poškodbe pa tudi uničena oblačila, česar si tedaj niso mogli privoščiti. 

Pri kakršnikoli igri ali druženju je bil običaj, da so veliko peli, ker jih je pesem razvedrila, jim skrajšala čas in jih združevala.