Šolska ura o kulturni dediščini

Danes sem brskala po starih pripravah in našla eno izmed tisti, ki mi je služila kot eden izmed petih nastopov za strokovni izpit. Tema ure je kulturna dediščina in čeprav je bila to ena izmed prvih resnih priprav, se te teme še danes lotevam tako in moram reči, da zame deluje. Morda vsem tisti, ki se s podobnimi nalogami spopadate tudi sami, pride prav. Pod njo pripenjam še pdf dokument, ki ga ob razlagi projiciram na tablo.

Glava priprave na učno uro

Šola: ŠC Srečka Kosovela Sežana

Predmet: likovna umetnost

Mentor: S. O., prof.  

Datum: 4. 5. 2011

Pripravnica: Jelena Uršič

Razred: 1. et

Zaporedna številka ure: 62

Število ur: 1

Likovno področje: prostorsko oblikovanje

Učna tema: kulturna dediščina

Učna enota: arhitekturna kulturna dediščina in njeno ohranjanje

Novi pojmi: vernakularna arhitektura, ljudska arhitektura, premična in nepremična dediščine, živa in materialna dediščina, adicijska gradnja, muzealija.

Vzgojno izobraževalni cilji:

Dijaki:

·         razumejo in utemeljijo pomen varstva umetnostne dediščine,

·         poiščejo in opišejo kulturnozgodovinske spomenike v domačem okolju,

·         prepoznajo primere neprimernega ravnanja z dediščino in se do njih kritično opredelijo,

·         na konkretnih primerih poiščejo in opišejo temeljne značilnosti ljudskega stavbarstva,

·         spoznajo in osvojijo pojme vernakularna ali ljudska arhitektura, kulturna dediščina, živa dediščina, naravna dediščina, materialna dediščina, premična in nepremična dediščina, muzealije in adicijska gradnja.

Metode dela: razlaga, diskusija

Oblike dela: frontalno

Vrsta učne ure: teoretična

Medpredmetne povezave: biologija, geografija, zgodovina

Učna sredstva in pripomočki: predstavitev v Power Pointu

Viri slikovnega gradiva in literature: Šuštaršič, N., 2004: Likovna teorija. Debora: Ljubljana.

Golob, N., 2008: Umetnostna zgodovina. DZS: Ljubljana.

Svetovni splet

Potek učne ure

	Dejavnost učitelja	Dejavnost dijaka
UVODNA MOTIVACIJA (5 min)	Uro začnem z diapozitivom, na katerem je zapisano samo »6,5 milijard evrov«. Ob tem dijake vprašam, kaj slovenskega je vredno toliko denarja. Vodim jih skozi ugibanje in dodajam namige (likovno bogastvo; ni samo en predmet, ampak jih je mnogo; tudi vi imate morda kaj od tega doma). Kljub približkom ne pričakujem pravilnega odgovora. Uvodno motivacijo zaključim z odgovorom, da je 6,5 milijard evrov po grobih ocenah vredna likovna dediščina Slovenije. Ob tem jih vprašam, kaj o tem menijo, je res, zakaj da ali ne …	Dijaki ugibajo, kaj je tako vrednega v Sloveniji. Dijaki komentirajo in svoje mnenje argumentirajo.
OSREDNJI DEL Podajanje nove snovi (40 min)	Razložim jim pojem dediščine. Skupaj poiščemo primere naravne in kulturne dediščine, materialne in žive dediščine ter premične in nepremične dediščine. Pogovorimo se o tem, kaj odlikuje elemente dediščine in katere so njihove skupne lastnosti. Ob tem si skupaj pogledamo definicijo dediščine iz Zakona o varstvu kulturne dediščine. Razložim jim vlogo zakona in Zavoda za varstvo kulturne dediščine pri varovanju dediščine. Z dijaki debatiramo o vprašanjih: ·         ZAKAJ varovati? (Podvprašanja: Se zavedamo vrednosti dediščine? Kaj vse izgubimo, ko uničimo predmet dediščine?) Poudarim, da dediščina nima samo finančne vrednosti, ampak tudi kulturno in predvsem vrednost v obliki znanja, izkušenj. ·         KDO naj varuje? (Podvprašanja: Je samo Zavod zadolžen za varovanje? Kakšna je naša vloga pri varovanju?) Izpostavim, da morajo tudi sami varovati. ·         KAJ MORAMO UPOŠTEVATI PRI VAROVANJU? (Podvprašanja: Koliko lahko predmet dediščine spreminjamo? Lahko kdorkoli posega v dediščino in jo restavrira ali konzervira?) Razložim, da moramo previdno izbirati materiale, s katerimi konzerviramo. V dediščino moramo minimalno posegati. Poleg tega morajo biti vsi posegi smiselni! NE popravljamo »na pamet«. Argumente za pravilno varovanje dediščine s strani vseh nas podkrepim s primeri, prek katerih dijaki sami ugotovijo, da je dediščina unikatna in neponovljiva (npr. vprašam, če je kopija določenega predmeta enako vredna kot original). Opozorim jih na najbolj značilne elemente kulturne dediščine na krasu (kamnoseški izdelki, značilna arhitektura), če jih pred tem nismo izpostavili. Vprašam jih, kaj je značilno za arhitekturo na našem področju. Predvidevam, da bodo izpostavili oblikovne značilnosti, ki ji že poznajo (»jrte«, štirne, debeli zidovi …). Opozorim jih, da  vse, kar naštevajo, spada pod ljudsko oz. vernakularno arhitekturo. Pogledamo si definicijo take arhitekture in se pogovorimo o razlikah med moderno in vernakularno arhitekturo (pri kateri je arhitekt znan, katera ima načrte in katera je boljša). Skupaj si pogledamo seznam hiš ljudskega stavbarstva v Sloveniji, ob katerih poudarim, da so razlike prisotne, ker so hiše nastajale na različnih področjih, ki imajo različne naravne pogoje. Razložim jim nekatere izmed teh značilnosti in njihovo povezavo z arhitekturo, hkrati pa njih spodbudim, da sami poiščejo primere iz svojega okolja. Poudarim, da dobra arhitektura vedno upošteva prostor, v katerega je postavljena.	Dijaki sledijo razlagi in podajajo primere dediščine. Pričakujem odgovore, ki se pogosto ponavljajo (Prešernov spomenik, parlament ...), zato težim k temu, da primere poiščejo v domačem okolju. Dijaki sodelujejo v vodenem pogovoru o dediščini. Dijaki argumentirajo svoje trditve. Dijaki naštevajo primere dediščine iz svojega domačega kraja.
ZAKLJUČEK	Dijakom se zahvalim za sodelovanje in jih spodbudim, naj bodo bolj pozorni na elemente dediščine. Tudi tiste, ki jih morda imajo doma.

PDF dokument s tabelno sliko.