Ristanci ali skakalce

Lepi, sončni dnevi, kar kličejo po druženju v naravi. Zato vam danes predstavljamo še nekaj starih kraških/pastirskih iger. Tokrat predvsem "dekliških", ristancev ali skakalc, ki jih v različnih izvedbah najdemo po celi Sloveniji in gotovo še širše.

Teden in sreča tedna

Skakalci »teden« in »sreča tedna« igramo na isti podlagi, ki jo s palico vrišemo v pesek ali s kredo na asvalt.

»Teden« so začeli na desni strani podlage in po eni nogi skakali čez kvadrate do polkrožnega polja, ki predstavlja nedeljo - tam so se lahko spočili. Nato so preskakljali še levi del »tedna« do starta. Vedno so skakali s škrličko, ki so jo najprej nosili na prstu, kasneje pa še na rami, glavi in nožnih prstih do petega kroga, ko so jo morali brcati pred seboj.  Če si kjerkoli naredil napako - stopil na črto ali izgubil škrličko, si bil fuč. Polje pred napako so označili s križcem in od tam si nadaljeval, ko si bil zopet na vrsti.

Igro sreča tedna so igrali v enaki smeri in z enakimi pravili kot teden, le da so škrličko vedno samo »cbali« s tisto nogo po kateri so skakali. Drugo nogo so ves čas skakanja držali v zraku. Igro so olajšala s porisavo katerega izmed polj, saj je bil na takem polju dovoljen počitek. Tisti, ki je brez napake preskakljal celotno igro, je imel srečo tedna.

Am šalam

Pri ti igri so najprej izrisali podlago, kot je ta na prejšnji strani. Nato so prvemu igralci zavezali oči s »fčovom« (robčkom). Z zvezanimi očmi je moral skakati po podlagi, da ni stopil na črto. Če je skočil prvič prav so rekli am, če je še drugič skočil prav pa šalam. Besedna igra se tako nadaljuje dokler nekdo ne preskače cele podlage ali stopi na rigo (črto), ko »nadzornik« reče mortadela. Spominja se, da polja niso bila vedno enako velika.

Druga različica te igre se igra, tako da škrlo brcamo in igramo na točke. Če si šel brez napake čez celo podlago, si dobil točko, v nasprotnem primeru pa ne.

Skakalca

Skakalca, baba, ristanc ali tanc je igra deklic pri kateri najprej narišemo podlago (eno polje, eno polje, dve polji, eno polje, polkrožni zaključek). Nato pa na zaporedna polja mečemo škrličko ter skačemo čeznje po eni nogi in med skakanjem pobiramo kamenček. Če je padel kamenček na črto, so rekli da je »fuč«. Igro so igrali na punte: »Brez pogreška smo mele tolko točk.«

Použ

V travi so izkopali obliko polžje hišice z motiko, ki so jo razdelili na sedem delov od zunaj navznoter, ki so jih poimenovali po dnevih v tednu. Nato so po njih skakali kot pri klasičnem ristancu. V polja so kot pri ristancu metali tudi škrove - če nisi zadel pravega polja, si moral nazaj od začetka.