Različne likovne tehnike ponujajo različen likovni izraz - karakter dela, ki v drugih tehnikah ne bi zaživel na enak način. Zato je pomembno, da otrokom predstavimo razilčne tehnike in jim na tal način omogočimo, da poiščejo likovni izraz, ki je njim blizu. Poleg tega so neznane in zahtevnejše tehnike zanje že same po sebi enkratna izkušnja in izziv.
Danijel: Kje je murenček? voščenka
6 let, mentorici: Maja Škamperle in Nela Šubic
Osnovna šola dr. B. Magajne Divača
Tehnika voščenke je precej pogosta v prvi triadi. Poleg uporabe voščenke kot risarskega orodja, ponuja likovno pester izraz tudi v kombiniranih tehnikah. Lahko jo uporabljamo v kombinaciji z laviranim tušem, ki mastne podrisbe z voščenko ne prekrije.
Benjamin: Brez naslova, monotipija
10 let, mentorica: Vlasta Markočič
Osnovna šola Dutovlje
Monotipijo lahko izdelamo na več načinov. Lahko jo odtisnemo na še sveži risbi/sliki s tempera barvicami, lahko jo odtisnemo s folije porisane z vodotopnimi flomastri na moker papir, lahk jo odtisnemo tako, da list papirja položimo na površino premazano s tiskarsko barvo ter na zadnjo stran lista s palčko, svinčnikom ali kakšnim drugim risalom oblikujemo želeno kompozicijo, ki bo kasneje, kot je za grafiko značilno, zrcalna. Zadnji način lahko uporabimo tudi malo drugače in že s podlage, ki je namazana s tiskarsko barvo z risalom postrgamo barvo ter nato odtisnemo celotno površino. Malce zahtevnejša tehnika monotipije je, ko tiskarsko barvo na matrici redčimo z topilom (običajno je to benzin; če so tiskarske barve vodotopne je lahko tudi voda) in tako ustvarimo motiv, ki ga kasneje odtisnemo na papir.
Matej in Žan: Škrateljnova hiša v Divači, mešana tehnika
10 let, mentor: Borut Sila
Podružnična šola Vreme
Ken in Kristjan: Brez naslova, mešana tehnika
13 let, mentorica: Doroteja Kobal Černe
Osnovna šola Dutovlje
Pri oblikovanju maket se običajno poslužujemo tehnik sestavljanja iz različnih materialov, kot so les, plastika, odpadni materiali, karton, papir itd. ter tehnik oblikovanja upogljivih materialov, kot sta žica in papir.
Rebeka: Štala, barvni linorez
12 let, mentorica: Vesna Marion
Osnovna šola dr. B. Magajne Divača
Barvni linorez je tehnika visokega tiska, ki izvira iz barvnega lesoreza. Prve primeri tega pa datirajo v 15. stoletje. Barvni linorez se od klasičnega razikuje v številu matric - vsaka barva ima svojo matrico. Najprej izrežemo matrico z nosilno risbo, ki jo pretisnemo na ostale plošče, da lažje izrežemo še te. Tiskamo v vrstnem redu od svetlejše barve k temnejši. Nazadnje odtisnemo še nosilno risbo.
13 let, mentorica: Vesna Marion
Osnovna šola D. B. Brkina Hrpelje
S suhimi pasteli lahko slikamo na različne podlage, ki se razlikujejo po hrapavosti (risalni papir, lepenka, karton ...). Skoraj vedno pa moramo risbe v ti tehniki fiksirati ali utrditi s fiksirjem, ker v nasprotnem primeru niso obstojne in se razmažejo. Če nimamo fiksirja, lahko namesto njega uporabimo lak za lase.
Jan: Brez naslova, glina
14 let, mentorica: Tanja Samec
Osnovna šola A. Š. Stjenka Komen
Oblikovanje v glini je običajno med otroki zelo priljubljeno. Iz nje izdelajo različne dekorativne ali uporabne predmete z oblikovanjem s kačicami ali trakovi, modeliranjem s ploščicami ter tehnikama odvzemanja ali dodajanja. V glino lahko tudi odtiskujemo različne materiale ali predmete.
Valentina: Kraška hiša, jedkanica
15 let, mentorica: Vesna Marion
Osnovna šola D. B. Brkina Hrpelje
Tehnika jedkanice je zahtevna grafična tehnika, ki spada med kemične tehnike globokega tiska. Pri izdelavi jedkanice najprej zaščitimo kovinsko ploščo, ki nam služi kot matrica, z različnimi premazi (npr. tekočim asvaltom), ki preprečijo jedkanje celotne površine. Nato na matrici z iglo izrišemo željen motiv, katerega moramo pred odtiskovanjem še jedkati v kislini, ki mesta kjer smo risali poglobi. Po jedkanju odstranimo zaščitni premaz in odtiskujemo v načinu za globoki tisk.
Izdelki so mi zelo všeč, a se bojim, da k pozitivnemu odnosu do kulturne dediščine in ozaveščanju o pomenu ter ohranjanju značilne podobe Krasa ne bodo pripomogle.
OdgovoriIzbrišiPodirajoča in izginjajoča kulturna dediščina je krasen motiv za umetniško izražanje. Odnos države in prebivalcev Krasa je negativen. Obnova starih objektov ali gradnja po vzoru starih kraševcev je draga. Brez pomoči obubožane države se to ne bo zgodilo. Na srečo so posamezniki, ki vložijo ves čas, ljubezen in denar v ta arhitektonski biser Slovenije. Tako da bo za vzorec le nekaj ostalo.
Pozdravljeni,
Izbrišizagotovo ne moremo pričakovati sprememb odnosa čez noč in moj natečaj gotovo pri tem ne bo igral bistvene vloge. Ampak tudi z malimi koraki v pravi smeri lahko marsikaj naredimo. Že če eden izmed otrok opazi npr. določen kamnoseški ornament in ga vzljubi, ohranja, ponovi čez čas ... je to mali (minimalni) premik v pravi smeri, zaradi katerega se mi zdi vredno potruditi.
Ravno tako ne bi posploševala in vseh kraševcev metala v isti koš - precej nas je, ki smo v Kras zaljubljeni in marsikaj naredimo, da bi ostal tak kot je oz. se razvijal v pravi smeri. Bo pa kar držalo, da precej ljudi misli drugače in podpore države ni. Vendar se kljub črnim napovedim velja potruditi.
Lep pozdrav
Jelena