nedelja, 06. november 2011

Štirne na Krasu


Glavni vir vode na Krasu, kjer ni površinskih izvirov, je bila deževnica, katero so zbirali v štirne, kale in lokve. Veliko teh na Krasu zasledimo še danes, nekateri so že obnovljeni, drugi čakajo na boljše čase, v vsakem primeru pa soustvarjajo značilno podobo pokrajne.
V vaseh so stali vaški ali komunski vodnjaki, ki pričajo o dragocenosti vode in složnosti domačinov pri organizaciji vodovodnih virov v vasi. Poraba vode vaških štirn je bila vnaprej določena glede na število ljudi iz posamezne domačije.
Bogatejše domačije so imele tudi lastne štirne, katerih površinska dela sta stopnica in šap. Šap je bil najpogosteje sestavljen iz več kosov, najdemo pa tudi enodelne šape, ki so zelo cenjeni, saj so prave kamnoseške mojstrovine.
Običajno je bila na štirni vklesana letnica nastanka, redkeje še ime kamnoseka, ime domačije oz. gospodarja ter okrasni relief. Štirne so imele različne profile, ki si po obliki sledijo od najpreprostejšega stožca do kompleksnih sestavljenih profilov. 

 Andrea: Štirna ob hiši, barvni linorez, 12 let
Mentorica: Vesna Marion, OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača

Katja: Brez naslova, monotipija, 10 let
Mentorica: Vlasta Markočič, OŠ Dutovlje

Nina: Kraški borjač, suhi pastel, 13 let
Mentorica: Vesna Marion, OŠ D. B. Brkina Hrpelje

Ken in Kristjan: Brez naslova, mešana tehnika, 13 let
Mentorica: Doroteja Kobal Černe, OŠ Dutovlje

Lana: Kraška hiša, jedkanica, 15 let
Mentorica: Vesna Marion, OŠ D. B. Brkina Hrpelje

Anže: Štjrna, suhi pastel, 13 let
Mentorica: Vesna Marion, OŠ D. B. Brkina Hrpelje

Ni komentarjev:

Objavite komentar