Ob poplavi vseh plastičnih surovin, ki jih najdem doma, sem pričela razmišljati kako bi, vsaj nekatere, lahko uporabila pri pouku. Nekje istočasno, pa mi je pod roke ponovno prišel učbenik za grafiko, ki smo ga uporabljali na Pedagoški fakulteti v Ljubljani (JESIH, B., Grafika: visoki tisk, ploski tisk. Ljubljana, Pedagoška fakulteta, 2010).
Gravura v plastične mase je tehnika visokega ali globokega (pogosteje) tiska pri kateri lahko kot matrico uporabimo različne plastične folije in plošče. Te v grafiki uporabljamo šele v zadnjih desetletjih, predvsem pri pouku v osnovnih šolah. Tehnika je mogoče bolj priljubljena ali bolj priročna, ker vrezovanje v plastične mase zahteva manj fizičnega napora kot vrezovanje v kovinske plošče. Avtor posebej omenja material juvidur, ki ga s praskanjem, graviranjem in vrezovanjem lahko obdelamo, tako da je primeren za tisk kot smo ga vajeni pri visokem tisku. Potrebno je paziti le, da se pri praskanju z iglo nastala brazda poreže, saj bi se sicer pri tisku potlačila in poglobitev zaprla. Poleg tega je po zapisu Jesiha, potrebno barvo nanašati v tankih nanosih, da vdolbin ne bi zalili. Pri tisku tudi svetuje uporabo kartonaste šablone, ki je enako velika kot matrica.
Juvadur (komercialno ime) pa je po različnih virih mehki ali trdi PVC. Ga je kdo že preizkusil v razredu? Ali pa morda kakšno drugo plastično maso, mogoče celo takšno, ki je imamo v izobilju že v smetnjaku?
Primeri, ki sledijo so sicer primeri linoreza, ampak po slikovnem gradivu, ki ga imam na voljo, je po izrazu gravura v plastične mase izrazito podobna belemu rezu.
Neža Š., mentorica Vesna Marion, OŠ dr. B. Magajne Divača, linorez
Karin Č., mentorica Vesna Marion, OŠ dr. B. Magajne Divača, linorez
Ni komentarjev:
Objavite komentar