KRAŠKI KAMEN

Kras je najbogatejši z apnenci, nekatere v kamnolomih pridobivajo še danes. Podjetje Marmor Sežana pridobiva kamen v kamnolomih Lipica I in II, kjer pridobivajo rožasti in enotni apnenec, ter Doline, kjer pridobivajo repenski apnenec. Dejaven pa je tudi kamnolom v Povirju, kjer tudi pridobivajo repenski apnenec pod okriljem Kamnoseštva Tavčar.

Lipiški enotni apnenec je homogen, kompakten, trden apnenec, ki ne vsebuje celih fosilov. Rožasti apnenec je dokaj trden in kompakten školjčni apnenec, ki vsebuje različno velike in neenakomerno razporejene fosilne ostanke. Oba je mogoče dobro obdelovati in se lahko uporabljata tudi za zunanje površine. Predvsem drobnozrnati enotni apnenec je uporaben tudi v kiparstvu.

Dekorativni krožnik iz kamna Lipica fiorito oz. rožastega apnenca

izdelava: Kamenčki, Jelena Uršič s.p.

Dekorativni krožnik z  motivom idrijske čipke iz kamna Lipica unito oz. enotnega apnenca

izdelava: Kamenčki, Jelena Uršič s.p.

Kamna iz kamnoloma Povir in Doline spadata med repenske apnence, ki se dobro obdelujejo in v primeru poliranja dlje časa ohranijo visok sijaj kot ostali slovenski apnenci. Svetla razločka iz kamnoloma Doline in kamnoloma Povir sta enakovredna. Temnejši razloček povirskega je manj cenjen, zaradi slabših lastnosti in videza. (Mirtič in drugi, 1999)

Brušen ali poliran repen iz Povirja - Kamnoseštvo Tavčar

vir: www.kamnosestvo-tavcar.com/dekorativni-kamen/obdelave-naravnega-kamna

Vse apnence na Krasu uvrščamo med različne kredne apnence. Med njimi pa prevladujejo zgodnjekredni ali školjčni apnenci. Že v daljni preteklosti so jih uporabljali za gradnjo hiš in ograj ter za izdelavo različnih arhitekturnih in uporabnih elementov.

Glede na čistost in primesi, ki jih vsebujejo, se kraški apnenci delijo na različne pasove vzdolž kraške planote: nabrežinski horizont, v katerega spadajo kamni iz kamnolomov Lipica I in II , repenski horizont, v katerega spadata kamna iz kamnolomov Doline in Povir, rudistni apnenci, ki obsegajo predvsem področje Tomaja in Kazelj ter drugih vasi, sivi apnenci pri Škrbini in Kobjeglavi ter peti pas, v katerega štejemo kamne Temnice, Kostanjevice in Opatjega sela. (Mirtič in drugi, 1999)

Deloma povzeto po: Mirtič, B. et al. Slovenski naravni kamen. 1. natis. Ljubljana: Ministrstvo za znanost in tehnologijo: Restavratorski center Republike Slovenije, 1999. ISBN 961-6101-05-6.