Natečaj Kraška hiša: Kraška ovca

Ste vedeli, da med avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali s Krasa, poleg lipicanca, kraškega ovčarja in kraške sivke (rjavega goveda), sodi tudi istrska pramenka oz. kraška ovca.

ISTRSKA PRAMENKA ALI KRAŠKA OVCA (Slovenska avtohtona pasma ovce)

Na Krasu in v Istri je bila ovčereja zelo dobro razvita, skozi stoletja pa se je izoblikovala pasma ovce, ki je še posebej prilagojena temu območju. Poimenovali so jo istrska pramenka, istrijanka, kraška ovca in tudi ovca surove volne. Kraško ovco odlikuje izjemna sposobnost dolge hoje, paše med kamenjem ter velika odpornost in prilagojenost skromnemu kraškemu okolju. V preteklosti je bila znana dolga in kratka transhumanca, paša je poleti potekala na Snežniku in Vremščici ter okolici, pozimi pa v Istri in Furlaniji. Kraška ovca je velikega okvirja, predvsem zaradi visoko nasajenega trupa in dolgih močnih nog. Ozko glavo z nosnim grebenom in štrlečimi ušesi ima nasajeno na dolgem vratu, kar ji omogoča, da lahko pomuli še tako skrito travo in zeli med kamenjem. Ovca je slabše poraščena, po trebuhu in vratu je praviloma gola, sicer pa jo prekriva samo groba krovna volna.

Večinoma so bele s temnimi pikami po glavi in trupu. Ovni dosežejo telesno maso do 95 kg in več, ovce pa med 60 in 75 kg.

Redili so jih za meso in mleko, iz katerega so izdelovali izdelke, kar še vedno predstavlja glavni vir dohodka. Tako meso kot tudi mleko sta prvovrstna, saj kraška ovca zaradi stoletnega prilagajanja okolju najbolj optimalno izrablja naravne vire kraškega okolja. V vsej laktaciji dajo ovce v povprečju 152 kg mleka z več kot 6,8 % maščobe in 5,9 % beljakovin.

Pasma je ogrožena, saj v Sloveniji gojimo le nekaj čez 1000 živali te pasme v le nekaj čredah.