nedelja, 06. april 2014

Srečkova plošča

Pred kratkim, natančneje 18. marca 2014, je bila sto deseta obletnica rojstva Srečka Kosovela. Okroglo obletnico smo počastili tudi na Šolskem centru Srečka Kosovela v Sežani, saj vendar ponosno nosimo ime tega odličnega pesnika.
V njegovo čast smo tako z dijaki 3. letnika aranžerskega tehnika, izdelali spominsko ploščo v tehniki jedkanja v kamen. Ker gre za precej specifičen in uporaben postopek, sem se odločila, da vam ga predstavim v "foto galeriji" te novičke. 

Jedkanje je "kamnoseška" tehnika samo, če gre za apnenec - sedimentno kamnino, ki jo najdemo skoraj povsod v Sloveniji in je v veliki večini sestavljena iz kalcijevega karbonata. Tega zaradi specifične kemijske strukture topi solna kislina oz. klorovodikova kislina, katero lahko v "milejši obliki" (20 ali 35 %) kupimo tudi v gradbenih trgovinah, saj se kot taka uporablja za čiščenje vodnega kamna. Kljub temu, da gre za nizko koncentracijo, je pri delu z njo potrebna previdnost, saj draži kožo in dihala.

Običajno pri postopku jedkanja dele kamna zaščitimo s plastičnimi nalepkami ali lepilnimi trakovi (nadvse je uporaben tudi lepilni trak za zaščito pri pleskanju), na nezaščitene dele pa običajno s čopičem nanašamo solno kislino, ki kamen razjeda in ga tako poglobi. Končni rezultat je poglobljeni relief. 

Pri našem eksperimentu smo tako morali najprej izbrati pravo predlogo - malce drugače, umetniško, oblikovan zapis ene izmed Kosovelovih pesmi, ki je morala biti primerna tehniki. Ta namreč ne dopušča izjemno majhnih detajlov ali tankih črk. Izbrana je bila predloga Jakoba Gustinčiča. Katero so nam v grafičnem studiju pretvorili v nalepko. To smo previdno nalepili na lokalni kamen - izbrali smo kamen lipica unito iz Lipiškega kamnoloma, saj je zaradi svoje enotne strukture boljši kot lipica fiorito.


Pri lepljenju smo pazili, da ob odprtinah za črke ne nastajajo mehurčki, saj bi ti pomenili deformacijo oblike, ko bi nanašali kislino. Drugje pa nas mehurčki niso omotili, saj je bil kamen kljub temu zaščiten. Za boljše oprijemanje nalepke smo naročili poliran apnenec. Hrapave površine nalepka ne prekrije učinkovito in pride do odstopanj pri jedkanju.



Z nalepke smo nato odstranili zaščlitni sloj in za vsak slučaj še enkrat utrdili robove nalepke pri odprtinah.


Sledilo je nanašanje kisline. Pri tem je potrebna velika prevodnost in upoštevanje navodil na embalaži! Vsekakor moramo jedkati v prostoru z dobrim prezračevanje. Priporočljivo je, da imamo daljši čopič, da se nad izdelek ne sklanjamo in se tako še bolj izpostavljamo hlapom. Zagotov pa mora biti v okolici tudi vir tekoče vode, ki je prva pomoč v primeru razlitja kisline.


Kamen ob stiku s kislino zašumi, kislina pa se zapeni. Bolj kot se peni, bolj bo relief poglobljen. Je pa že za nizek relief potrebnih veliko nanosov kisline. Globino reliefa lahko med delom preverimo s paličico.


Ko so nezaščitene oblike v kamnu dovolj poglobljene, z jedkanjem prenehamo in kamen dobro speremo s tekočo vodo. Mi smo po temeljitem pranju odstranili še nalepko.




Pravi videz jedkana površina dobi šele, ko se dobro posuši in je osvetljena s strani. Relief, ki nastane pa lahko še bolj poudarimo z barvami za kamen, ki jih v nastele udolbine z lahkoto nanašamo. Za slednjo možnost smo se odločili tudi mi, saj smo želeli, da je plošča vidna tudi z razdalje (namenili smo ji visoko mesto na fasadi šole).




Čeprav je sama tehnika precej preprosta, zahteva previdno in dosledno ravnanje z materiali v izogib poškodbam. Pri delu je ravno tako potreben stalen nadzor.

Dijaki so se v tem primeru s tehniko srečali prvič in bili nad njo navdušeni. S končnim izdelkom smo bili zadovoljni in upamo, da je vsaj malo počastil velikega pesnika Krasa.

Ni komentarjev:

Objavite komentar